10. 01. 2012

Evropska komisija z velikim veseljem objavlja izid likovnega natečaja Galileo v Sloveniji. Nacionalna žirija je za zmagovalko razglasila Taro Keber, 10-letno učenko osnovne šole Kašelj iz Ljubljane. Po zmagovalcih iz vseh 27 držav članic Evropske unije se bodo imenovali sateliti, ki jih bodo v naslednjih letih kot del navigacijskega programa Galileo izstrelili v vesolje. Prva dva, Natalija in Thijs, imenovana po učenki iz Bolgarije in učencu iz Belgije, že krožita okoli Zemlje od lanskega oktobra. Tara bo sestavni del sistema Galileo, ko bodo izstrelili tudi „slovenski“ satelit.

Ime zmagovalke so objavili na slovesnosti, ki je bila danes opoldne v ljubljanskem Centru Evropa. Tari Keber so priznanje za njeno risbo in model navigacijskega satelita, ki se bo imenoval po njej, izročili člani žirije. Navzoče družinske člane nagrajenke, njene sošolce, člane likovnega krožka, mentorico Nino Kononenko in ravnateljico OŠ Kašelj Tadejo Perkovič ter nekatere druge likovne pedagoge, ki so s svojimi učenci sodelovali na natečaju, je pozdravil vršilec dolžnosti vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Andrej Beloglavec: „Prav ponosen sem, da bo morda tudi satelit, poimenovan po slovenski učenki, pomagal gospodični, ki usmerja med vožnjo po sistemu GPS.“

Iz Slovenije je na natečaj prispelo 440 risb, Tarino stvaritev z naslovom Vesolje ka-BUM pa je kot najboljšo po več krogih odločanja izbrala nacionalna žirija, v kateri so bili svetovno znana pisateljica in ilustratorka Lila Prap (Lilijana Praprotnik Zupančič), ki je na podelitvi povedala, da so otroci naredili zelo zanimive risbe, da je bilo nekaj paradnih konj, vsak član žirije je navijal za svojega, zmagovalka pa je prejela največ točk, novinar, poznavalec kozmonavtike in direktor Vesoljske tiskovne agencije Vojko Kogej, ki je v žiriji skrbel za to, da ni prišla v poštev kakšna slika letečih krožnikov, in Lara Sheppard Kanduč iz Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ki se je zahvalila mladim umetnikom in priznala, da je imela žirija zares težko delo.

Zanimiv likovni natečaj Galileo je pripravila Evropska komisija.
Sodelovali so lahko devet- do enajstletni učenci, ki živijo v eni od 27 držav članic EU, iz vsake pa so izbrali po enega zmagovalca. Vsak učenec je lahko sodeloval z eno risbo na temo Vesolje in vesoljska plovila. Pri tem so dali prosto pot svoji domišljiji, uporabili so lahko katero koli risarsko oziroma slikarsko tehniko in barve. Svoja dela so skenirali ali fotografirali in jih naložili na uradno spletno stran natečaja. Tekmovanje je potekalo lani od 1. septembra do 15. novembra, zmagovalce pa bodo razglasili v letošnjem prvem četrtletju. Slovesnost v Ljubljani je bila prva po lanski objavi zmagovalcev iz Belgije in Bolgarije, ki so jih „izstrelili“ v vesolje že oktobra.

OZADJE

Galileo: izboljšan sistem za globalno satelitsko navigacijo za Evropo
Program Galileo vzpostavlja izboljšan sistem za globalno satelitsko navigacijo, ki bo omogočal izredno natančno in zanesljivo storitev določanja položaja po vsem svetu. Od leta 2014 bo opravljal troje storitev, in sicer (brezplačno) odprto storitev ter regulirano javno storitev (PRS, Public Regulated Service) in storitev iskanja in reševanja (Search-and-Rescue Service). Storitve, ki bodo sledile, bodo vključevale komercialno storitev in storitev varovanja življenja (Safety-of-Life Service) z večjim prenosom in večjo natančnostjo overjenih podatkov.
Oktobrska izstrelitev satelitov Natalija in Thijs je prvi dejanski del popolnega sestava, ki bo leta 2014 opravljal ključne storitve. Satelita sta opremljena z doslej najnatančnejšimi atomskimi urami maser, ki so točne na eno sekundo v treh milijonih let, kar pomeni, da se validiranje prihodnjega sestava 30 satelitov zdaj lahko pospeši. Galileo je interoperabilen in združljiv z GPS.
Galileo bo industriji predvidoma prinesel 90 milijard evrov dodatnih prihodkov
Evropski satelitski navigacijski sistem nedvomno postaja operativen, zato se je v skladu s strategijo Evropske komisije „Evropa 2020“ zdaj treba osredotočiti na storitve v korist evropskih državljanov in gospodarstva. Sistem bo s svojimi storitvami okrepil številne sektorje evropskega gospodarstva. Od brezplačne odprte storitve, regulirane javne storitve ter storitve iskanja in reševanja bodo imeli koristi elektroenergetska omrežja, logistična podjetja, sektor finančnih transakcij, pomorski promet pa tudi reševalne operacije in mirovne misije.
Poleg tega bo Galileo zagotovil evropsko tehnično znanje in izkušnje v tehnologiji, ki postaja ključnega pomena tudi na področjih, kot so distribucija električne energije in telekomunikacijska omrežja. Pričakuje se, da bo sistem, ki ga vzpostavlja program Galileo, v naslednjih 20 letih ustvaril za 90 milijard evrov dodatnih prihodkov za industrijo ter javnih in družbenih koristi.

EGNOS, skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev, je evropski regionalni dopolnilni sistem za signale GPS in predhodnik sistema Galileo. Odprta storitev EGNOS deluje od oktobra 2009, Komisija pa je nedavno začela izvajati storitev varovanja življenja EGNOS za letalstvo (IP/11/247).
Mednarodno sodelovanje: Evropski sistem ter tisti iz Kitajske, ZDA, Rusije, Japonske in Indije  so sicer kompatibilni, vendar zahtevajo stalne razprave med posameznimi državami in v okviru Združenih narodov. Norveška že sodeluje in je prispevala k nastajanju sistema Galileo, s Švico pa potekajo pogajanja o tem.

•    Podrobnosti o likovnem natečaju Galileo najdete na: http://www.galileocontest.eu/sl/competition

•    Za nadaljnje informacije o navigacijskem sistemu Galileo obiščite: http://ec.europa.eu/enterprise/galileo

•    Za dodatne informacije o slovenskem likovnem natečaju pišite na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Meta Maksimovič