Poslanstvo EU v 21. stoletju je:

• ohranjati in krepiti mir med njenimi državami članicami;
• povezovati evropske države s praktičnim sodelovanjem;
• skrbeti, da lahko evropski državljani živijo v varnem okolju;
• spodbujati gospodarsko in družbeno solidarnost;
• ohranjati evropsko identiteto in različnost v globaliziranem svetu;
• uveljavljati skupne vrednote Evropejcev.

I. MIR

Preden je ideja o združeni Evropi postala politični cilj, je bila zgolj misel, o kateri so sanjali filozofi in vizionarji. Že Victor Hugo je na primer govoril o „Združenih državah Evrope", v katerih bi vladali mir in humanistični ideali. Te sanje sta razblinili dve grozoviti vojni, ki sta v prvi polovici prejšnjega stoletja opustošili celino. Vendar se je iz ruševin druge svetovne vojne rodilo novo upanje. Ljudje, ki so med vojno sodelovali v uporu proti totalitarizmu, so sklenili, da bodo presegli nasprotja med evropskimi narodi in postavili temelje za trajni mir. Tako so med letoma 1945 in 1950 nekateri pogumni državniki, med katerimi so bili Robert Schuman, Konrad Adenauer, Alcide de Gasperi in Winston Churchill, sklenili, da bodo prepričali svoja ljudstva, naj vstopijo v novo obdobje. V zahodni Evropi naj bi ustvarili nove strukture na skupnih interesih in pogodbah, ki zagotavljajo vladavino prava in enakopravnost držav.

Robert Schuman (francoski zunanji minister) je 9. maja 1950 na podlagi ideje, ki se je porodila Jeanu Monnetu, predlagal ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ). Proizvodnja premoga in jekla v državah, ki so se nekoč vojskovale med sabo, naj bi prešla pod skupno oblast, t. i. „visoko oblast". Ne samo v praksi, tudi na simbolični ravni sta surovini, ki sta se uporabljali v vojne namene, postali sredstvo za spravo in mir.

II. ZDRUŽEVANJE EVROPE

Evropska unija je spodbudila združitev Nemčije po padcu berlinskega zidu leta 1989.

Ko je leta 1991 razpadel sovjetski imperij, so lahko države srednje in vzhodne Evrope, ki so več desetletij trpele za „železno zaveso", spet začele svobodno krojiti svojo usodo. Mnoge so se odločile, da je njihova prihodnost v družini demokratičnih evropskih narodov. Leta 2004 se jih je osem pridružilo EU, leta 2007 pa sta jim sledili še dve.

Proces širitve EU pa se še ni končal. Leta 2005 so se začela pristopna pogajanja s Turčijo in Hrvaško. Leta 2009 je za članstvo zaprosila Islandija, več držav na Balkanu pa je ubralo pot, ki bi jih nekega dne lahko privedla do članstva v EU. Hrvaška naj bi postala 28. država članica Evropske unije.

Padec berlinskega zidu leta 1989 je vodil do postopnega konca nekdanjih delitev na evropski celini.

III. VARNOST

Žal se mora Evropa v 21. stoletju še vedno spoprijemati z vprašanjem varnosti. EU mora sprejeti učinkovite ukrepe, da bi zagotovila varnost svojim državam članicam.

Navezati mora plodno sodelovanje z območji, na katera meji: Balkanom, severno Afriko, Kavkazom in Bližnjim vzhodom. Poleg tega mora zaradi varovanja svojih vojaških in strateških interesov sodelovati z zaveznicami, zlasti Natom, in razvijati pristno skupno evropsko varnostno in obrambno politiko.

Notranja in zunanja varnost sta pravzaprav dve plati medalje. Boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu zahteva tesno sodelovanje policij vseh držav EU. EU kot „območje svobode, varnosti in pravice", kjer imajo vsi enak dostop do pravice, zakonodaja pa varuje vse enako, je nov izziv, ki zahteva tesno sodelovanje vlad. Tudi organi, kot so Europol, Evropski policijski urad in Eurojust (ki spodbuja sodelovanje med tožilci, sodniki in policisti v različnih državah EU), lahko delujejo dejavneje in učinkoviteje.

IV. GOSPODARSKA IN DRUŽBENA SOLIDARNOST

Evropska unija je bila ustanovljena zaradi političnih ciljev, njihovega uresničevanja pa se je lotila z gospodarskim sodelovanjem.

Delež prebivalstva v evropskih državah postaja iz leta v leto manjši v primerjavi s svetovnim prebivalstvom. Zato je nujno, da te države še naprej nastopajo s skupnimi močmi, če želijo ohraniti gospodarsko rast in konkurirati drugim večjim gospodarskim silam na svetu. Nobena država EU ni dovolj gospodarsko močna, da bi se sama lahko uspešno spoprijela z drugimi državami na področju svetovne trgovine. Da bi evropska podjetja dosegla t. i. ekonomijo obsega in pridobila nove potrošnike, potrebujejo širšo bazo kot le svoj domači trg, to pa jim lahko omogoči evropski enotni trg. EU si prizadeva odstraniti ovire za trgovino in podjetja osvoboditi nepotrebne birokracije, da bi vseevropski trg s 500 milijoni potrošnikov koristil kar največ ljudem.

Vseevropsko svobodno konkurenco pa je treba uravnotežiti z vseevropsko solidarnostjo. Evropski državljani imajo od tega oprijemljive koristi: če so žrtve poplav in drugih naravnih nesreč, dobijo pomoč iz proračuna EU. Evropska komisija s svojimi „strukturnimi skladi" podpira in dopolnjuje prizadevanja državnih in regionalnih organov znotraj EU, da bi zmanjšali razlike med različnimi deli Evrope.

Proračun EU in posojila Evropske investicijske banke so namenjeni izboljšanju evropske prometne infrastrukture (na primer razširitvi avtocestnih omrežij in omrežij železniških prog za velike hitrosti), kar omogoča boljši dostop do oddaljenih regij in spodbuja vseevropsko trgovino.

Svetovna finančna kriza je leta 2008 sprožila najhujši upad gospodarske rasti v zgodovini EU. Vlade in institucije EU so morale hitro ukrepati, da bi rešile banke, EU pa je finančno pomagala državam, ki jih je kriza najhuje prizadela. Območje evra je bilo zaradi skupne valute bolje zavarovano pred špekulacijami in devalvacijo.

EU in države članice so si v letu 2010 skupaj intenzivno prizadevale za zmanjšanje javnega dolga. Evropske države v naslednjih letih čaka veliki izziv, kako se skupaj spoprijeti z globalno krizo ter skupaj najti pot iz recesije in doseči trajnostno rast.

V. EVROPSKA IDENTITETA IN RAZLIČNOST V GLOBALIZIRANEM SVETU

Postindustrijska družba Evrope postaja iz dneva v dan bolj zapletena. Življenjski standard se je znatno zvišal, kljub temu pa še vedno obstajajo precejšnje razlike med bogatimi in revnimi. Te razlike se lahko še povečajo zaradi dejavnikov, kot so gospodarska recesija, selitev industrije, staranje prebivalstva in težave z javnimi financami. Pomembno je, da se države članice EU skupaj lotevajo reševanja teh težav.

Vendar skupno prizadevanje ne pomeni, da se pri tem pozabi na kulturno in jezikovno identiteto posameznih držav, po katerih se te razlikujejo druga od druge.

Prav nasprotno – veliko dejavnosti na evropski ravni pomaga uveljavljati regionalne posebnosti in bogato raznovrstnost evropskih tradicij in kultur.

Dolgoročno bodo od tega imele koristi prav vse države znotraj EU. Šestdeset let evropskega povezovanja je dokazalo, da je EU veliko več kot vsota sestavnih delov: ima veliko večji vpliv na gospodarskem, socialnem, tehnološkem, trgovinskem in političnem področju, kot bi ga imela prizadevanja posameznih držav članic. Skupni nastop in enotno stališče pomenita dodano vrednost.

Združeni v različnosti: skupno prizadevanje prinaša boljše rezultate.

Gospodarstva v vzponu, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, so že pripravljena, da se Združenim državam pridružijo kot svetovne supersile. Zato še nikoli ni bilo tako pomembno, da države članice Evropske unije stopijo skupaj in dosežejo „kritično maso" ter tako ohranijo svoj vpliv v svetu.

Kako Evropska unija uporablja svoj vpliv?

• EU je svetovna trgovinska velesila in ima zato ključno vlogo pri mednarodnih pogajanjih, kot so pogajanja med 153 državami članicami Svetovne trgovinske organizacije (STO), ali na konferencah Združenih narodov o podnebnih spremembah.
• EU je zavzela jasno stališče do kočljivih vprašanj, ki zadevajo državljane, na primer do varovanja okolja, obnovljivih energetskih virov, „previdnostnega načela" pri varnosti hrane, etičnih vidikov biotehnologije, potrebe po varstvu ogroženih vrst itn.
• EU ostaja med tistimi, ki si najbolj prizadevajo za obvladovanje globalnega segrevanja. Decembra 2008 je sprejela enostransko zavezo, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 20 %.

Stari pregovor „v slogi je moč" je zato še posebno pomemben za današnje Evropejce.

VI. VREDNOTE

EU želi uveljavljati človekoljubne in napredne vrednote ter zagotoviti, da bo človeštvo obvladovalo aktualne velike globalne spremembe, ne pa da bo njihova žrtev. Potreb ljudi ni mogoče zadovoljiti samo s tržnimi silami ali določati z enostranskim ukrepanjem posameznih držav.

Tako se EU zavzema za vrednote človečnosti in družbeni model, ki ga podpira velika večina državljanov. Evropejci cenijo svojo bogato dediščino vrednot, ki vključuje varstvo človekovih pravic, družbeno solidarnost, svobodno podjetništvo, pravično porazdelitev sadov gospodarske rasti, pravico do zaščitenega okolja, spoštovanje kulturne, jezikovne in verske različnosti ter usklajeno sožitje tradicije in napredka.

Listina o temeljnih pravicah Evropske unije je bila razglašena decembra 2000 v Nici. Z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati 1. decembra 2009, je zdaj pravno zavezujoča. V njej so navedene vse pravice, ki jih danes priznavajo države članice EU in njeni državljani. Skupne pravice in vrednote lahko ustvarijo občutek sorodnosti med Evropejci. Odprava smrtne kazni v vseh državah EU je le en primer tega.