Slovenija je 1. maja 2004 postala članica Evropske unije. Vstop v EU je na referendumu 23. marca 2003 podprlo 89,64 % volivcev. Slovenski proces približevanja k Evropski uniji se je začel leta 1993,  ko sta Evropska unija in Slovenija sklenili sporazum o sodelovanju. Za članstvo v EU je Slovenija zaprosila leta 1996. Prostopna pogajanja so se zaključila leta 2002 in tako je bila naslednjo leto v Ateah podpisana Pristopna pogodba med Slovenijo in Evropsko unijo. S pristopom je pravni red EU postal del slovenske zakonodaje in evropske zadeve notranje zadeve Slovenije in njenih prebivalcev. S pristopom k EU ima Slovenija svoje predstavnike v vseh institucijah Unije in sodeluje pri vseh odločitvah, ki jih institucije sprejemajo. Slovenija ima 7 poslancev v Evropskem parlamentu, komisar dr. Poročnik pa je v Evropski komisije zadolžen za področje znanosti in raziskave.

Slovenija je prva med novimi državami članicami, ki je vstopila v območje evra. Evro je postal zakonito plačilno sredstvo s 1. januarjem 2007. Bankovci evra so v vseh državah območja evra enaki, kovanci evra pa ohranjajo nacionalne posebnosti, saj hrbtne strani kovancev oblikuje vsaka država članica po svoje, tako da evrske kovance krasijo slovenske znamenitosti in simboli.

Po vstopu v schengensko območje je bil odpravljen mejni nadzor na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Schengensko območje je območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije. V Sloveniji je na zunanjih mejah šest nadzornih točk. Po vstopu v schengensko območje izvaja Slovenija poostren nadzor na meji s sosednjo Hrvaško, saj z vstopom v schengensko območje Slovenija varuje skupno zunanjo mejo Evropske unije.

S 30. junijem 2008 je Slovenija končala predsedovanje Svetu Evropske unije, ki ga je kot prva izmed novih držav članic vodila od 1. januarja 2008 dalje. Predsedovanje Slovenije pomeni, da je Slovenije za obdobje šestih mesecev predsedovala Svetu EU. Tako je Slovenija v svojem mandatu vodila delo vseh sestav Sveta EU in Evropskega sveta, zastopala Svet EU v odnosu do drugih institucij EU in zastopala Evropsko unijo v odnosih z mednarodnimi organizacijami in v odnosih z državami, ki niso članice EU. Prednostne naloge slovenskega predsedovanje so bile: pravočasna uveljavitev Lizbonske pogodbe;  uspešen zagon novega ciklusa lizbonske strategije; korak naprej v reševanju energetsko-podnebnih vprašanj; nova pozornost Zahodnemu Balkanu ter spodbujanje dialoga med različnimi kulturami, prepričanji in izročili v okviru evropskega leta medkulturnega dialoga.

Več na spletnih straneh:
Ožja pogajalska skupina za pristop RS k EU
Slovenija Doma v Evropi. - Vključevanje v EU
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve
     --> Publikacije