Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji je v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA organiziralo posvet na temo Raba satelitskih posnetkov v kmetijstvu – priložnosti in spremembe.

Posveta so se udeležili strokovnjak Jean Luc Widlowski iz Evropske komisije, Uroš Žibrat iz Kmetijskega inštituta Slovenije, eden izmed obrazov kampanje »EU varujemo skupaj« Domen Torkar iz Uprave RS za zaščito in reševanje in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec.

Posvet napolnil dvorano

Posvetu so prisostovali številni domači in tuji udeleženci. Osrednja tema se je nanašala na uporabo satelitskih posnetkov Sanitel iz EU programa Copernicus, ki v zadnjih nekaj letih doživlja hiter razvoj, in je del sodobne digitalizacije v kmetijstvu, ene izmed nosilnih tem 57. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra.

Uvodni nagovor posveta je pripadal ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandri Pivec, ki je poudarila pomembnost tematike za prihodnost slovenskega in globalnega kmetijstva. V svojem nagovoru je pohvalila vse sodelujoče pri programu Copernicus, ki iščejo rešitve za pomoč kmetom, dvigajo njihovo produktivnost in prispevajo h konkurenčnosti.

»Verjamem, da je prihodnost v naših rokah, našem skupnem sodelovanju«, je zatrdila Pivčeva in dodala, da je potrebno v tem kontekstu tudi podpreti in omogočiti dostop do tehnologij pridelovalcem, ter jim približati na razumljiv način.

Za izboljšanje kmetijske produktivnosti in zaščito finančnih interesov EU

Govor je nadaljeval Jean Luc Widlowski, ki je besedo namenil uporabi satelitskih podatkov v kmetijstvu in širše. Prvenstven namen uporabe satelitskih posnetkov v kmetijstvu se, kot je dejal Widlowski nanaša na izboljšanje kmetijske produktivnosti.

Widlowski je v govoru nanizal številne prednosti uporabe tovrstnih podatkov kot so: razbremenitev kmetov, prihranek kontrolnih ogledov, in spremljanje aktualnih sprememb na zemljiščih.

»Copernicus vseskozi spremlja zemljišča, tako, da lahko kmete pravočasno obvestimo o nepravilnostih na zemljiščih in pogojih, ki bi morebiti lahko vodili do kazenskih sankcij«, je nadaljeval Widlowski. Evropski satelit Copernicus v prvi vrsti omogoča, da kmetje lažje izpolnjujejo svoje administrativne obveznosti in na preglednejši način prejemajo evropska sredstva. To pa prinaša tudi številne prednosti za nacionalne administracije, povezane z neposrednimi stroški izvajanja kontrolnih obiskov, in prihrankom časa.

Temo je dopolnil tudi dr. Uroš Žibrat iz Kmetijskega inštituta Slovenije, ki se je naslonil na sistem neposrednih plačil v skupni kmetijski politiki, zaobšel pa ni niti trenutnih omejitev tovstnega sistema.

Podatki iz programa Copernicus rešujejo tudi življenja

Beseda je bila predana Domnu Torkarju, ki se s satelitskimi podatki sicer srečuje ob manj prijetnih situacijah. Podatki iz programa Copernicus se namreč uporabljajo tudi ob naravnih nesrečah, ko odigrajo ključno vlogo pri reševanju. Dobre plati Copernicusa so po mnenju Torkarja številčne. Satelitski posnetki so nepogrešljivi pri koordinaciji reševalnih misij, saj lahko na podlagi le-teh dobimo hitre in točne geoprostorske informacije, in napovemo potek dogajanja v zgolj nekaj urah.

V zaključku posveta je Torkar izpostavil pri-manjkljaje tovrstnih posnetkov, naslajajoč na premajhno prostorsko ločljivost, ki so prehodne narave in bodo z napredkom odpravljene.