Zavod PIP (EUROPE DIRECT Podravje)  je v sodelovanju z Ekologi brez meja pripravil spletno razstavo z naslovom Pomisli, preden zavržeš!, s katero želita opozoriti na problematiko zavržene hrane.

**OGLEJ SI RAZSTAVO**

Po podatkih SURS-a je polovica zavržene hrane nastale v 2019, to je skoraj 69.900 ton, izvirala iz gospodinjstev. Po oceni je bilo v zavrženi hrani 39 % užitnega dela, tj. takega, ki bi ga, s pravilnim odnosom do hrane ter z nekaj iznajdljivosti, lahko še uporabili. Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2019 zavrgel povprečno 67 kg hrane. Istočasno pa si 2,6 % gospodinjstev ni moglo privoščiti mesnega oziroma enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan.

Zavržena hrana ne predstavlja samo socialnega problema, temveč tudi velik okoljski in ekonomski problem. Podatki Evropske okoljske agencije kažejo, da se približno tretjina pridelane hrane zavrže. Istočasno je v svetovnem merilu vsak osmi prebivalec lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane.  K temu pripomore globalno neenaka razporeditev hrane, drugi problem pa se skriva v odnosu do hrane in količini zavržene hrane.

S hrano, ki jo zavržemo, zavržemo tudi delo, čas, znanje in energijo, ki so bili vloženi v pridelavo in pripravo hrane! 

Vas zanima kako lahko k zmanjševanju količine odpadne hrane prispeva vsak?

Odpadna hrana nastaja v vsej verigi – od proizvajalca do končnega uporabnika. Prav tej verigi so se Ekologi brez meja posvetili v sklopu več projektov - Volk sit, koza cela, Ne meč'mo hrane stran! in Rešimo hrano, rešimo planet.

Vas zanima kako se EU spopada z izgubami hrane in živilskimi odpadki?

EU in njene države članice sprejemajo konkretne ukrepe za preprečevanje izgub hrane in živilskih odpadkov. Kadar to ni mogoče, predlagajo ponovno uporabo, recikliranje ali uporabo živil za druge namene. Vodilna načela, ki so določena v direktivi EU o odpadkih, države članice in njihovo prebivalstvo pozivajo k:

• zmanjšanju nastajanja živilskih odpadkov v primarni proizvodnji pa vse do distribucije
• zmanjšanju živilskih odpadkov v gospodinjstvih
• spodbujanju k darovanju hrane
• spremljanju in ocenjevanju izvajanja ukrepov za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov.

Ukrep za zmanjšanje izgub hrane in živilskih odpadkov bi lahko bil tudi predelava v neživilske proizvode, na primer v živalsko krmo, kompost in drugo.

Evropski zeleni dogovor

Evropska komisija je s predstavitvijo evropskega zelenega dogovora decembra 2019 dala dodatni zagon reševanju vprašanja izgub hrane in živilskih odpadkov. EU bo svojo zavezo o prepolovitvi količine zavržene hrane na prebivalca v maloprodaji in pri potrošnikih do leta 2030 uresničila s politikami in instrumenti v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, strategiji 'od vil do vilic' in strategiji za biotsko raznovrstnost.

Razstavo delno financira Evropska unija.