V Ljutomeru se je na tamkajšnji Gimnaziji Frana Miklošiča 22. aprila odvil forum EU SI ti: Znanje in digitalna družba. Potekala je zanimiva razprava, katere povzetek smo pripravili v nadaljevanju, celoten posnetek pa si lahko ogledate v spodnjem videu.

Uvodni del razprave je potekal na temo digitalne infrastrukture oziroma o zadovoljstvu s hitrostjo interneta, predvsem na podeželju. Zoran Stančič je dejal, da v primeru infrastrukture ne gre računati zgolj na investicije države, temveč da so pomembne tudi investicije podjetij, ki prepoznajo interes v zagotavljanju hitrega interneta. Nesprejemljivo, da se posamezniki ali podjetja zaradi slabe hitrosti interneta odločajo za odhod. Rešitev vidi v mobilni tehnologiji in v razpisih, kjer bi se ponudniki zavezali, da s hitrim internetom pokrijejo danes nepokrita območja. Pritisk na investitorje pa morajo izvajati tudi lokalne skupnosti in posamezniki. Katja Koren Ošljak meni, da ko razmišljamo o dostopu do interneta in infrastrukturi, da to povežemo s pravico do komuniciranja in svobodo govora. »Želimo prepustiti trgu, da nam ureja pravico do komuniciranja, da nas nekdo sliši?« Sama svoje delo že tri mesece opravlja na daljavo in to ne bi bilo možno, če ne bi imela na voljo kvalitetne infrastrukture. Benjamin Lesjak pa je na drugi strani poudaril, da se je možno razmeram prilagoditi. To je lahko tudi izziv za vse tiste, ki nekaj razvijajo in se morajo znajti ob slabši infrastrukturi. Morebiti je možno najti rešitve. »V ustavi še nimamo zapisane pravice do interneta. Dejansko bi morali imeti na podeželju enako kvaliteten dostop kot recimo v Ljubljani in Mariboru«, je še dodal Lesjak.

Drugi del razprave se je osredotočil na pomen znanja v digitalni družbi. Na vprašanje, kdaj lahko osebo označimo za digitalno pismeno, je Katja Koren Ošljak dejala, da uporaba socialnih omrežij ali digitalnih tehnologij, še ne pomeni, da smo digitalni pismeni. »Ne bodimo samo uporabniki, zraven moramo razmišljati, se učiti. Poskušajmo tehnologijo čim bolj izkoristiti.« Zoran Stančič meni, da imamo znanje, ampak ga ne znamo izkoristiti. Če želimo normalno živeti v nekem okolju so informacijsko-tehnološke veščine nujne. Potrebno je skozi učni sistem pridobivati znanja, pri tem pa moramo biti ves čas ambiciozni. Benjamin Lesjak na drugi strani pogreša večjo prisotnost predmeta računalništvo/informatika v srednjih šolah. Poudaril je, da je kvaliteta omenjenih predmetov v veliki meri odvisna predvsem od pedagogov, torej če je učitelj dober ali slab oziroma koliko je učitelj pripravljen dati. Dijake je spodbudil naj bodo zahtevni. »Ko se srečujem z mladimi opažam veliko ročnih spretnosti (drsanje po ekranu, delanje selfijev, igranje igric), manjka pa nam zavedanje o dogajanju v ozadju. Npr. koliko ljudi je prebralo splošne pogoje o uporabi Snapchat-a… Se zavedamo kam izginejo slike?« je dijake izzval Lesjak. Katja Koren Ošljak ni zadovoljna s stanjem, predvsem v osnovnih šolah. Tam je pouka računalništva premalo. Že otroci bi se morali seznaniti s tehnologijami, se jih naučiti uporabljati in razviti digitalne spretnosti. S tem bi se opremili z znanji za življenje. Ravno zato so pomembne iniciative kot so Code Week, ki učijo programiranja, zelo pomembne. S tem se je strinjal tudi Zoran Stančič, ki meni, da je pouka računalništva absolutno premalo. Podobno kot ostala gosta je dijake spodbudil naj se učijo programirati.

Osrednji gosti so prejeli tudi vprašanje o varnosti na spletu. Namreč danes je možno do veliko naprav (ne zgolj računalnikov) dostopati preko spleta. Benjamin Lesjak meni, da moramo vedno razmišljati, komu damo na razpolago svoje podatke oziroma, kako ravnamo z napravami, ki jih uporabljamo. »Sami se odločamo koliko tehnologije bomo spustili v svoj dom«, pravi Lesjak. Katja Koren Ošljak meni, da lahko za varnost v največji meri poskrbimo sami s svojim znanjem in razumevanjem, kako stvari delujejo. Zoran Stančič je element varnosti izpostavil na ravni države in posameznika. Na ravni države je pomembno, da države med seboj sodelujejo. Trenutno samo osem držav sodeluje na način, da država, ko pride do posega v njeno kritično infrastrukturo, o tem obvesti druge države. Varnost pa je po njegovem mnenju pomembna tudi na ravni posameznika. »Moramo vedeti, kateri so elementi varovanja zasebnosti, prav tako moramo imeti možnost, da ne dajemo določenih podatkov!«

EU SI ti: prihajamo v vaš kraj. 

Skozi izkušnje in razmišljanja občanov odkrivamo izzive in priložnosti EU.

V zaključku dogodka se je razprava osredotočila na enotni digitalni trg. Tako so osrednji gostje spregovorili o nakupih preko spleta in zadržkih ljudi pri opravljanju omenjenih nakupov. Benjamin Lesjak meni, da ljudi od spletnih nakupov odvračajo visoki stroški dostave, jezikovne prepreke ter tudi dolgotrajni postopki, če nakupujemo izven EU (carinska uprava). Ko je živel v ZDA je produkt, ki ga je naročil preko spleta iz drugega konca ZDA, prejel v enem dnevu in to bi si želel tudi v EU. Katja Koren Ošljak je poudarila, da so za spletne nakupe pomembne digitalne veščine. Če jih bo imelo več ljudi, bo tudi več nakupov. Zoran Stančič se je osredotočil na uveljavljanje pravic potrošnikov, prav tako pa se je zavzel za odpravo ovir, kot je npr. geoblokiranje. Osrednji gostje so spregovorili tudi o učinkih odprave stroškov mobilnega gostovanja. Zoran Stančič je dejal, da bodo stroški mobilnega gostovanja odpravljeni julija 2017. Potem se bodo pojavili tudi izzivi glede sklepanja naročniških razmerij v drugih državah.

Zadnje vprašanje je bilo kritično do digitalne družbe oziroma avtor vprašanja se je spraševal ali si sploh želimo vključenosti v digitalno družbo. Pri tem je dodal, da so tudi zaradi digitalne družbe človeški odnosi na najnižji ravni doslej. Katja Koren Ošljak je odgovorila, da to ni krivda interneta, ker je internet zgolj orodje. Po njenem mnenju je kriva premalo kritična uporaba interneta. Benjamin Lesjak je prisotne vprašal ali si predstavljajo življenje brez interneta. »Z vsemi pastmi, ki ga ima internet in problemi, ki jih lahko naredi, je na nas, da živimo digitalno in analogno oziroma tehnologije uporabljamo odgovorno« je dejal Lesjak. Zoran Stančič je izpostavil, da ima državljan pravico, da nekaj ne uporablja. Internet lahko uporabimo za dobre in slabe stvari. »Na nas je, da izkoristimo analogni in digitalni svet, da ravnamo odgovorno«, je zaključil Stančič.

Foto: sobotainfo.com